Ponovno je tu oktober, ozračje zgodaj zjutraj in zvečer diši po jeseni in kostanju, drevje si je že nadelo pisana oblačila. Vrnili smo se k naši dnevni rutini oziroma obveznostim (šola, študij, delo) in od tega tedna dalje se večina od nas ponovno uči, študira ali dela doma oziroma od doma.

Vsako leto tik pred začetkom novega šolskega in študijskega leta pravim, da je to čas za nove začetke (osebno celo menim, da je ta čas na nek način bolj »novo leto«, kot koledarsko novo leto, torej 1. januar). Zdi se mi, da septembra oziroma oktobra na novo »zaženemo« motorje, ki so bili med poletjem v »leru« ali vsaj v nižji prestavi. No, vsaj večinoma. Letos so, zaradi virusa Covid-19 razmere, seveda, popolnoma drugačne, pa vendar. Svet gre dalje. Šola, študij in delo tudi.

Letošnja jesen je tudi zame neke vrste nov začetek. Španščino Online bom namreč za nekaj mesecev postavila na drugo mesto, saj sem se, predvsem zato, ker sem letos kot turistična vodnica, tako kot ostali kolegi – vodniki, ostala praktično brez dela na tem področju, odločila, da prihodnje mesece izkoristim za novo učenje, nove izzive, nove projekte. (Več o mojem delu turistične vodnice si sicer lahko prebereš TUKAJ). Tako sem se s težkim srcem, priznam, odločila, da skoraj vse učence v tem trenutku predam naprej kolegom in kolegicam, le z redkimi smo se dogovorili, da bomo še naprej sodelovali, čeprav veliko manj pogosto, saj mi v tem trenutku čas tega ne dopušča. Prav tako sem morala sprejeti odločitev, da novih učencev v tem trenutku ne sprejemam.

In zato mislim, da je sedaj pravi trenutek, da ti predstavim še nekaj mojih učencev (no, bolje rečeno, učenk, čeprav se med njimi najde tudi kak predstavnik moškega spola, a kot sem že pisala na teh straneh, je večina mojih mentorirank deklet oziroma žensk, zato tudi v svojih objavah običajno pišem v ženski slovnični obliki– moški, tudi vi ste, seveda, dobrodošli, le v tem trenutku vas je manj med mojimi učenci). Če si slučajno spregledala objavo, kjer sem pred časom že pisala o mojih učencih, si jo lahko prebereš TUKAJ. 

 

Karin

Karin je predvsem srčna in pogumna ženska. Je pa tudi turistična vodnica in španščino potrebuje pri svojem delu, saj pogosto potuje v Španijo ali v Latinsko Ameriko. In v španščini se, roko na srce, povsem dobro znajde: z razumevanjem nima težav, tudi sporazumeva se povsem zadovoljivo (španščino se je, tudi z mojo pomočjo, pred leti učila v eni od jezikovnih šol). A kljub temu se je nedolgo tega odločila, da svoje znanje španščine postavi na višjo raven. Da je "lukenj v znanju preveč", kot se je izrazila. Pred nekaj meseci me je tako ponovno poiskala z željo, da bi izpilila predvsem svoje znanje slovnice in tako sva začeli z on-line urami. Vesela in hvaležna sem, da sva se ponovno našli.

 

Eta

Eta (oziroma Polona) mi je prvič pisala že kako leto preden se je odločila za on-line učenje z mano. Takrat sem jo usmerila h kolegom, saj so se ji moje ure zdele predrage. No, zdaj, po izkušnji z učenjem z mano, ni več takega mnenja, saj ceni dodano vrednost individualnega pristopa. Predvsem pa ceni to, da se lahko uči kar iz dnevne sobe, bodisi iz apartmaja, medtem, ko dopustuje ali se potepa z vnuki. Eta se je španščino učila sama, vendar je ugotovila, da znanje slovnice še ne pomeni znati se sporazumevati v nekem jeziku. Zato se na najinih urah osredotočava predvsem na komunikacijski vidik, torej na ustno (in v okviru domačih nalog tudi na pisno) sporazumevanje. Na preizkusni uri me je prosila, če lahko najine ure snemava in, priznam, v tistem trenutku mi je bilo nekoliko nelagodno, saj, čeprav sem vajena ekrana, nisem vajena gledati sebe na njem. A sva se takoj dogovorili, da najine ure snemam in ji po vsaki uri posnetek pošljem. Tako lahko vse skupaj doma ponovno pogleda in posluša, medtem, ko, na primer, lika ali kuha. Krasno, kajne? Jaz pa sem pravzaprav vesela priložnosti, da lahko na tak način (torej tako, da si kakšno najino uro ponovno ogledam), razmislim tudi o tem, kaj bi lahko na urah izboljšala, če sem pri čem nejasna, kaj bi lahko izpeljala bolje. Posnetki mi namreč omogočajo neke vrste samorefleksijo, saj lahko s kritičnimi očmi ocenim svoje delo in se trudim, da sem z vsako naslednjo uro boljša različica profesorice.

 

+ Toro in Bona, bi morala pravzaprav napisati. Na vsaki uri smo namreč kar štirje. Poleg Jasmine in Sebastijana vsak na eno uho prisluškujeta še njuna psiček in psička (me prav zanima, če že kaj lajata po špansko).

Jasmina in Sebastijan sta mlajša zakonca, ki načrtujeta, da se bosta v prihodnjih letih preselila v Španijo. Za kar je fino znati špansko, kajne? Zaradi trenutnih razmer sicer tudi njun načrt »miruje«, vendar onadva ne mirujeta in se špansko redno učita ves čas. Priznati moram, da je Sebastijan eden najbolj vestnih učencev, kar zadeva opravljanje domačih nalog. Res! Vedno vse lepo prepiše, napiše, prevede…Neverjetno! Naše ure so prav zabavne in včasih tako vneto razpravljamo o kakšnem receptu v španščini, da postanem pošteno lačna. 

 

Aneta

Začetek najinega sodelovanje je zaznamoval hecen nesporazum: Aneta je namreč Slovenka, ki trenutno živi na Islandiji. Ker si v prehodnosti želi obiskati Latinsko Ameriko, se ji je on-line učenje zdelo idealna rešitev. Tudi njeni načrti v zvezi s potovanjem so trenutno »zamrznjeni«, pa vendar bo kmalu prišel čas, ko bomo lahko spet potovali (in se preizkušali tudi v znanju tujih jezikov).

Ko mi je Aneta prvič pisala in sva se dogovorili, da si kar na aplikaciji na moji spletni strani, pogleda možne termine ter rezervira brezplačni preizkusni termin, je sledil hecen nesporazum, ki sva ga, k sreči, hitro razrešili. Aneta namreč trenutno biva v časovnem pasu, ki je 2 uri za našim časovnim pasom. In ko mi je napisala, da je rezervirala uro ob, na primer, 9h, sem se jaz spraševala, kako, saj tega termina sploh nisem imela razpisanega. No, hitro sva ugotovili, da je aplikacija, ki jo uporabljam, tako »pametna«, da vsakemu prikaže lokalni čas, glede na to, kje se nahaja. In da je vse štimalo tudi pri naju…

 

Anja (in Mark)

Anja je krasno dekle! Za učenje španščine on-line jo je navdušila sestra, Teja, ki je bila pravzaprav moja prva on-line učenka sploh. Študentka, ki rada potuje in uživa v estetiki lepega. Predvsem pa dekle z milim nasmehom in izrednim smislom za učenje.

Anja je sprva ure obiskovala v paru, skupaj z Markom. Včasih sta se na uro povezala skupaj, včasih vsak iz svojega doma, včasih od kod drugod. Ker smo začeli res čisto na začetku in ker naše ure niso bile ena-na-ena, kot pravimo, me je sprva skrbelo, da na urah ni dovolj časa za konverzacijo oziroma, da le-to pogrešata, vendar se je kmalu izkazalo, da me občutek vara in da sta z urami več kot zadovoljna. Mark je učenje španščine trenutno postavil na drugi tir, saj mu študij in treningi hokeja ne puščajo prav dosti časa še za učenje španščine. Anja pa še vedno vztraja, poveževa se bodisi pred, med ali po njenih predavanjih na fakulteti, ki zdaj ponovno potekajo po spletu. In ja, trenutno se vidiva precej manj pogosto, kot sicer.

 

---

Naj sklenem kar z mislimi iz prvega zapisa o mojih učencih. Hvaležna sem, da imam priložnost sodelovati z učenci, ki so visoko motivirani za učenje. To je pravo razkošje, vem! Kajti takšnih učencev si želi vsak učitelj. Takih, ki vedo, kaj hočejo in ki prepoznajo dodano vrednost v tem, da se mentor, v tem primeru jaz, prilagajam samo njim, da program oblikujem upoštevaje njihove želje, ambicije in predznanje. Vedo, da so oni ključni za uspeh, da jih jaz le usmerjam in vodim do ciljev, ki si jih skupaj zadamo, ko začnemo sodelovati. Zato raje pravim, da »sodelujemo«, kot pa da jih jaz »učim«. Ker, resnici na ljubo, se tudi jaz učim z njimi in od njih. Vsakokrat, ko se vklopita kamera in mikrofon, »vstopam« v njihove domove, dnevne sobe, kuhinje (včasih tudi v kako pisarno ali kavarno), in oni v mojega, saj imam delovni prostor urejen doma. Tako že takoj, ko zagledam obraz na računalniškem zaslonu, lahko sklepam, kakšen dan ima oseba na drugi strani in včasih potem ura steče v povsem drugo smer od pričakovane, vedno pa je naš skupni cilj, da se izražamo in sporazumevamo v španščini.

 

Mis queridos alumnos, gracias.